Voda je eden od osnovnih gradnikov našega organizma in predstavlja približno 60-70 % telesne teže. Njena biološka vloga je neprecenljiva, tudi zaradi njenih fizikalnih lastnosti. Deluje kot topilo, saj so v njej raztopljene številne elektrolitske snovi, po drugi strani pa predstavlja medij s pomočjo katerega potujejo hranilne snovi do celic v organizmu in obratno. Njena vloga je skrbeti za neoviran potek življenjskih procesov. Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, predstavlja medij in sredstvo za dostavo hranljivih snovi, ter odplavlja nekoristne in škodljive snovi. Brez vode je življenje omejeno le na nekaj dni. Že izguba 2% vode iz organizma lahko vodi v izsušitev ali dehidracijo, ki se kaže z številnimi simptomi ali znaki: suhe in razpokane ustnice, ter jezik, utrujenost, upočasnjenost, apatičnost, razdražljivost. Redkeje uriniranje in temen urin predstavlja obrambo organizma pred majhnim vnosom tekočine, da zagotovi čim manjšo izgubo. Telo za svoje delovanje potrebuje določeno količino vode, ki jo z zapletenimi mehanizmi zelo natančno uravnava.
Najprimernejši vnos tekočine pri otrocih je približno 1.5L/dan (otrok 10-12. let), metem ko pri odraslih bistveno večji in znaša 2-3L/dan.
Najprimernejša tekočina za hidriranje je negotovo voda, ki nas najučinkovitejše odžeja in ne pomeni vnosa dodatnih kalorij v telo. Primerni so tudi in vedno bolj aktualni stisnjeni sadni ali zelenjavni sokovi, ki pa se jih verjetno hitreje naveličamo in so bolj kot dodatek. Najbolj neprimerne pa so sladke pijače, ki poleg vnosa dodatnih, odvečnih kalorij v telo, pomenijo tudi dodatno nevarnost za naše zobe.
Bolniki z boleznijo ledvic in srčnim popuščanjem imajo motene mehanizme za vzdrževanje tekočinskega ravnovesja, zato morajo biti pri vnosi tekočin bolj previdni.
Ledvice so eden najpomembnejših očiščevalnih organov v telesu. Izločajo snovi, ki so vodotopne. Kronična ledvična bolezen pomeni postopno slabšanje ali celo odpoved ledvične funkcije, ki se kaže kot zmanjšana koncentracijska sposobnost in nezmožnostjo uravnavanja homeostaze tekočin v telesu. Najpogostejše razlogi so: sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija z aterosklerozo in žilnimi okvarami, različna vnetja, ter prirojene bolezni ledvic. Vodilni simptom je žeja, urin je razredčen, svetlo rumen, pogosto izgine normalni dnevni ritem izločanja urina, pojavi se nočno uriniranje. Bolnik se težje prilagodi velikim izgubam tekočine, kot je dehidracija ali vroče okolje, ter na drugi strani prevelikemu vnosu tekočine, kar vodi v otekline, težko dihanje ter povečevanje telesne teže.
Na drugi strani je srčno popuščanje bolezen, ko srce ne zmore več, zaradi zmanjšanje črpalne funkcije, črpati dovolj velike količine krvi, za presnovne potrebe organskih sistemov. Posledica slabše prekrvavitve so zmanjšana vsebnost kisika v tkivih ter hranilnih snovi, kar še dodatno poslabšuje črpalno sposobnost srčne mišice. Najpogostejši vzroki zanj so: koronarna bolezen srca, arterijska hipertenzija in druge bolezni srčne mišice. Bolezen se kaže kot otekanje, hitra utrujenost pri manjših fizičnih naporih, hropenje v pljučih, dušenje ob ležanju vznak.
Pri obeh skupinah kroničnih bolnikov je potreben skrben nadzor vnosa tekočine, ki je pogosto manj kot 1,5 l/dan ali še manj, odvisno od napredovanja bolezni. Najučinkovitejši nadzor tekočine je redno in skrbno tehtanje in spremljanje telesne teže. Pogosto taki bolniki potrebujejo tudi zdravila, ki odvedejo nakopičeno tekočino v telesu.
