Vstopili smo v sezono pogostih prehladnih obolenj in gripe. Zakaj? Znano je, da nizke temperatura okolja ne povzročajo prehlada ali gripe. Pa vendar pozimi beležimo mnogo več obolenj zgornjih dihal, ki so najpogostejša, obolenj gripe, vnetja obnosnih votlin ali sinusitise, ter pljučnice in vnetja srednjega ušesa. Zadnje tri omenjene bolezni se pogosto pojavijo kot zaplet ob obolenju zgornjih dihal ali gripe.
V jesensko zimskem času se virusna obolenja širijo veliko hitreje kot v ostalih letnih časih. Pozimi se ljudje večinoma zadržujemo v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, ki so močno ogrevani. Sluznica zgornjih dihal (nosna, očesne veznice) je zato bolj izsušena in posledično ranljivejša za vstop virusov v telo; vstopna pot je širše odprta. Zaradi mraza in manj raznolike hrane na razpolago (zelenjava, sadje), je pogosto oslabljena tudi naša obrambna sposobnost, ki jo lahko dodatno slabi stres, duševne obremenitve, slabe prehranjevalne navade, premalo gibanja v naravi, premalo zaužite tekočine, kronične bolezni, prekomerna telesna teža. Vse to močno vpliva in oblikuje našo sposobnost telesa, da izdela hitro in učinkovito obrambo ob vstopu virusa, bakterije ali drugih mikroorganizmov v telo.
KAKO LOČIMO PREHLAD IN GRIPO
Prehlad je virusno obolenje, ki ga lahko opišemo z zelo različnim termini in izrazoslovjem pa še vedno govorimo o isti bolezni; kot je npr. rinofaringitis, nazofaringitis, navaden prehlad, navadna viroza itn. V osnovi gre za raznovrstne virusne skupine, ki običajno vstopijo v naše telo skozi zgornja dihala (nos, očesna veznica) in usta, ter povzročijo težave, ki jih vsi dobro poznamo. Odrasli ljudje naj bi zboleli za navadnim prehladom od 3-5 krat letno. Poznamo več kot 200 različnih vrst virusov, ki povzročajo zelo podobne simptome prehlada. Najpogostejši povzročitelji so iz vrst korona virusov, rinovirusov, adenovirusov, respiratornisincijskih virusov. Ker je klinična slika ne glede na povzročitelja skoraj enaka in tudi zdravljenje se ne razlikuje glede na povzročitelja, etiološko ali vzročno določanje katera skupina virusov je odločilna za pojav bolezni, nima posebnega pomena.
Najznačilnejši znaki prehlada so: izcedek iz nosu, kihanje, dražeč suh kašelj, občutljive oči, boleče in pekoče žrelo, povišana telesna temperatura, ki pa običajno ni previsoka (do 38C), utrujenost. Značilna klinična slika se običajno pojavi do nekaj dni po vstopu virusa v telo, kolikor lahko traja inkubacijska doba. V kolikšni meri in kako hitro ter ali sploh se bo klinična slika izrazila, je odvisno od bolnikovega imunskega sistema, ter virulence in količine virusnih klic. Značilna klinična slika prehlada svoj vrh običajno doseže približno tretji ali četrti dan potem pa se težave počasi začnejo umirjati. Običajno bolezen traja od 5-10 dni.
Potek gripe in prehlada je zelo podoben, zato le stežka na začetku (predvsem, ko še ni značilne epidemije gripe) razmejimo za katero bolezen gre. Kljub temu sta to dve različni bolezni, ki potekata lahko tudi s podobno klinično sliko. Gripo namreč povzroča druga skupina virusov kot prehlad. To je virus influence. Poznamo tri tipe virusov influence: A, B in C. Značilno za virus gripe je, da je zelo virulenteni, se hitro širi in ima značilno lastnost kot večina virusov, da pogosto mutira in se spreminja. Ta lastnost dela preglavice predvsem zdravnikom, ki vsako leto pripravljajo cepivo proti gripi, ki je zaenkrat najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje bolezni. Zato pravočasno cepljenje močno priporočamo, predvsem skupinam bolnikov, ki so bolj dojemljivi za okužbo v času epidemije.
Najbolj očitna razlika med prehladom in gripo je ta; da je večinoma bolezen v primeru okužbe z virusom gripe intenzivnejša. Še isti dan nas pogosto položi v posteljo, močno smo utrujeni, izčrpani. Bolezen spremlja pogosto zelo visoka telesna temperatura, tudi do 40 st.C. Bolijo nas mišice, kosti, celo telo. Imamo bolečine pri požiranju, pesti nas suh, dražeč kašelj. Predvsem zelo hudo je prvih nekaj dni. Temperatura nam ne pade, bolečine ne popuščajo, kašelj nas zbuja iz spanja. Prav tako je običajno trajanje bolezni lahko precej daljše kot pri prehladu, in sicer od sedem do deset dni ali tudi več. Tako pri prehladu kot pri gripi je pomembno vedeti, da se morajo prvi znaki izboljšanja pokazati po približno treh do štirih dneh. V nasprotnem primeru je potreben obisk pri zdravniku.
KDAJ JE PRIPOROČLJIV OBISK PRI ZDRAVNIKU
Kdaj torej nujno k zdravniku? Ko oseba težko diha, simptomi obolenja trajajo predlogo, vročina ne popušča tudi peti oziroma šesti dan, bolnik hujša, ne zaužije dovolj tekočine, fizično močno oslabi, ima močne bolečine. Vsekakor pa smo še dodatno posebej pozorni pri dojenčkih, nosečnicah, starostnikih, bolnikih s številnimi drugimi kroničnimi boleznimi, pljučnimi bolniki, bolniki iz socialno ogroženih skupin in predvsem pri bolnikih, ki težje sodelujejo. Pri takih bolnikih smo na težje poteke pripravljeni in jih skušamo preprečiti ali vsaj pravočasno zdraviti.
KAKO NAJUČINKOVITEJŠE LAJŠAMO TEŽAVE PREHLADA IN GRIPE
V kolikor ne gre za zares ogroženega bolnika (to so osebe, ki imajo pridobljeno ali prirojeno okrnjeno sposobnost imunske obrambe: starostniki, dojenčki in kronični bolniki), je zdravljenje prehlada in gripe simptomatsko. To pomeni, da ustrezno znižujemo povišano telesno temperaturo (višja od 38,5C) z antipiretiki (paracetamol). Nosne težave zmanjšujemo z dekongestivi (razpršili in kapljicami za nos itn.), pri bolečem žrelu pa si pomagamo z lokalnimi pripravki in lokalnimi oblikami zdravil (zeliščne tablete in pastile). V kolikor imamo suh in dražeč kašelj, ga lajšamo s toplimi pripravki – npr. gretjem prsnega koša, sirupi, pastile za kašelj. Nadomeščati moramo tudi veliko količine, s katero vzdržujemo primerno hidracijo. Uživamo nesladkane, negazirane tekočine. Zelo pomemben pa je tudi počitek! Z njim telesu pomagamo, da zmore vse procese obrambe in da na koncu premaga bolezen, ter preprečimo morebitne zaplete.
Predvsem pomembno je tudi, da ob pojavu ene ali druge bolezni pravočasno ostanemo doma in s tem onemogočimo morebitno širjenje virusa med zdrave ljudi. Prav tako v času epidemije gripe najbolj ogrožene skupine bolnikov lahko zdravimo z znanimi protivirusnimi zdravili, ki pa naj ne bi imeli pomembnega učinka pri okuženih zdravih ljudeh in jih zaenkrat priporočamo zgolj v primeru bolnikov, ki imajo kronične bolezni in pričakujemo težji potek bolezni. V kolikor jih v tem primeru pravočasno predpišemo, naj bi zdravila vplivala predvsem na blažji potek bolezni.
Vendar naj še enkrat poudarim, cepljenje proti gripi je zaenkrat najučinkovitejša zaščita pred to virusno boleznijo.
Zato je še bolj pomembno, da zlasti jeseni in v zimskem času, ko je število akutnih obolenj še večje; poskrbimo, da smo spočiti, skrbimo za raznovrstno hrano, se izogibamo pretiranemu stresu, smo fizično aktivni in se izogibamo razvadam.
